10. oktobra obeležujemo svetovni dan duševnega zdravja. Ob tem dnevu želimo spomniti, da duševno zdravje ni le stvar posameznika, temveč nas vseh. Na to nas lahko opomni tudi ena sama izkušnja, ki jo nekdo pogumno deli z drugimi.
Stres je del vsakdana mnogih
Duševne stiske so pogostejše, kot si mislimo. Po mednarodni raziskavi, v kateri je sodelovala tudi Slovenija, je kar 44 odstotkov prebivalcev Slovenije odgovorilo, da so pod stresom zelo ali dokaj pogosto, delež pa se je v enem letu povečal z 31 na 44 odstotkov (Pod stresom že skoraj vsak drugi prebivalec Slovenije, 2026). Najpogosteje ljudi v Sloveniji v stres spravlja služba, sledita zdravje in družina. Opazne so tudi razlike med spoloma, saj je pogosto pod stresom 53 odstotkov žensk in 36 odstotkov moških.
Zakaj molčimo
Kljub temu o duševnih stiskah še vedno pogosto molčimo. Bojimo se, da nas bodo drugi obsojali, da nas ne bodo razumeli ali da bomo videti šibki. Prav ta molk pa je eden glavnih razlogov, da ljudje ostanejo sami s svojimi težavami in pomoč poiščejo prepozno ali je sploh ne poiščejo.
Moč osebne zgodbe
Osebne zgodbe imajo posebno moč. Ko nekdo spregovori o svoji izkušnji z anksioznostjo, depresijo ali izgorelostjo, drugim pokaže, da niso sami. Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje poudarjajo, da statistični podatki niso le številke, temveč predstavljajo ljudi in njihove zgodbe.
Tudi Svetovna zdravstvena organizacija je svetovni dan duševnega zdravja leta 2026 posvetila izkušnjam ljudi. Kot pojasnjuje Ministrstvo za zdravje, slišati izkušnjo ne pomeni le dati človeku prostor, da pove svojo zgodbo, temveč mu omogočiti, da dejavno sodeluje pri odločitvah, ki vplivajo na njegovo življenje. Tak pristop prispeva tudi k zmanjševanju stigme, krepitvi vrstniške podpore in razvoju pomoči, ki temelji na dostojanstvu in okrevanju.
V Sloveniji ta pristop že živi. Pod okriljem NIJZ se razvija program Živa knjižnica, v katerem osebe z lastno izkušnjo težav v duševnem zdravju javno govorijo o svoji izkušnji ter premagujejo tabuje in stigmo.
Znati prisluhniti
Za spremembo pa ni dovolj le, da nekdo spregovori. Enako pomembno je, da znamo prisluhniti. To pomeni, da poslušamo brez obsojanja, ne dajemo nasvetov, za katere nas nihče ni prosil, in sogovorniku pokažemo, da nam je mar. Včasih je najpomembnejše preprosto sporočilo: »Tukaj sem. Poslušam te.«
Pozorni bodimo tudi na otroke in mladostnike. Pri njih se stiska ne izraža vedno neposredno, ampak se lahko pokaže kot umikanje, razdražljivost, težave s spanjem, izguba zanimanja ali težave v šoli. Vsaka takšna sprememba še ne pomeni duševne motnje, je pa lahko povabilo k pogovoru.
Vsak lahko prispeva
V LokalPatriotu verjamemo, da lahko vsak izmed nas prispeva k okolju, v katerem je o duševnem zdravju mogoče govoriti odkrito in brez sramu. Vabimo vas, da ta teden namenite nekaj časa pogovoru z nekom, ki vam je blizu, in ste mu pripravljeni prisluhniti.
Kam po pomoč?
Če se soočate s stisko, niste sami. Prvi vir pomoči je lahko izbrani osebni zdravnik, pri otrocih in mladostnikih tudi pediater. Na voljo so tudi centri za krepitev zdravja in centri za duševno zdravje. Mladi se lahko obrnejo na spletno svetovalnico To sem jaz. Za pogovor je na voljo tudi Samarijan na telefonski številki 116 123. V primeru neposredne ogroženosti zdravja ali življenja pokličite 112.
Viri
Ministrstvo za zdravje. (2026, 9. oktober). Svetovni dan duševnega zdravja 2026: Slišati izkušnje ljudi in ustvarjati spremembe. GOV.SI. https://www.gov.si/novice/2026-10-09-svetovni-dan-dusevnega-zdravja-2026-slisati-izkusnje-ljudi-in-ustvarjati-spremembe/
Pod stresom že skoraj vsak drugi prebivalec Slovenije. (2026). 24ur.com. https://www.24ur.com/novice/slovenija/pod-stresom-ze-skoraj-vsak-drugi-prebivalec-slovenije.html