Oktober prinaša barvite gozdove, vonj po kostanju in prijetne večere v toplem. Hkrati pa se dnevi opazno krajšajo, jutra so temnejša, z zimskim časom pa se tema večeri še prej. Marsikdo v tem obdobju opazi, da ima manj energije, da težje vstane iz postelje in da ga pogosteje obide slaba volja. Jesenska otožnost je pogosta in je ne smemo kar odmahniti z roko. Včasih pa za njo stoji tudi kaj več.
Zakaj nas jesen tako prizadene
Na naše počutje močno vpliva svetloba. Ko je dnevne svetlobe manj, se lahko zmoti naš notranji ritem, ki uravnava spanje in budnost. Telo takrat izloča več melatonina, hormona, ki nas uspava, zato se počutimo bolj utrujene in brez energije. Strokovnjaki kot možne dejavnike omenjajo tudi spremembe v ravni serotonina, ki vpliva na razpoloženje, apetit in spanje, ter pomanjkanje vitamina D.
K temu prispeva še naš vsakdan. V hladnejših mesecih več časa preživimo v zaprtih prostorih, manj se gibljemo na prostem in se redkeje družimo. Vse to lahko razpoloženje še dodatno potisne navzdol.
Otožnost ali sezonska depresija?
Občasna slaba volja v temnejših mesecih je povsem običajna. Kadar pa traja dlje časa in nas ovira pri vsakdanjem življenju, lahko govorimo o sezonski afektivni motnji, ki ji pravimo tudi zimska depresija. Strokovnjaki opozarjajo, da gre za resno motnjo razpoloženja in ne le za kratkotrajno otožnost. Ker se pojavi in nato spet izgine, je ljudje pogosto ne jemljejo dovolj resno.
Sezonska depresija se lahko kaže z izrazito utrujenostjo, dolgim spanjem in težavami z vstajanjem, umikanjem od ljudi, povečanim apetitom in željo po sladkem ali škrobni hrani, pa tudi s trajno slabim razpoloženjem, tesnobo, razdražljivostjo, slabšo samopodobo in težavami s koncentracijo. Pogosteje se pojavlja pri ženskah in mlajših odraslih.
Umik od ljudi je še posebej zahrbten, saj nas lahko ujame v začaran krog. Manj ko se družimo, slabše se počutimo, in slabše ko se počutimo, manj si želimo družbe.
Kaj lahko naredimo sami
Pri blažji jesenski otožnosti nam lahko pomagajo preproste vsakodnevne navade. Čim več časa preživimo na dnevni svetlobi, še posebej dopoldne. Že sprehod med odmorom za malico lahko naredi razliko. Redno se gibajmo, saj telesna dejavnost izboljša razpoloženje. Ohranjajmo urejen ritem spanja in vstajajmo ob podobni uri, tudi ob koncih tedna. Poskrbimo za uravnoteženo prehrano in omejimo čas pred zasloni, še posebej zvečer.
Ne pozabimo na ljudi okoli sebe. Načrtujmo srečanja s prijatelji, tudi ko se nam ne da. Prav takrat jih najbolj potrebujemo. Vzemimo si čas tudi za dejavnosti, ki nas veselijo in nam dajejo občutek smisla.
Pomaga tudi, da svoje počutje opazimo in ga ne potlačimo. Vprašajmo se, kaj čutimo in kaj v tem trenutku potrebujemo. Morda počitek, gibanje, pogovor ali nekaj časa zase.
Ko domači nasveti niso dovolj
Sezonske depresije ne moremo odpraviti zgolj s pozitivnim razmišljanjem, sprehodom v parku ali potovanjem. Pri resnejših težavah sta se kot učinkoviti izkazali psihoterapija in svetlobna terapija, nekaterim pa pomagajo tudi zdravila. O primerni obliki pomoči se je vedno dobro posvetovati s strokovnjakom.
Strokovno pomoč poiščimo, ko slabo počutje traja več tednov in vpliva na naše vsakodnevno delovanje, na delo, odnose ali skrb zase.
Jesen je lahko tudi čas za nežnost do sebe
V LokalPatriotu vas vabimo, da ta jesen namenite več pozornosti sebi in ljudem okoli sebe. Prižgite svečo, pokličite prijatelja, pojdite na sprehod, ko posije sonce. Predvsem pa si dovolite, da vam je včasih težko, in ne oklevajte poiskati pomoči, ko jo potrebujete.
Kam po pomoč
Prvi vir pomoči je osebni zdravnik. V centrih za duševno zdravje odraslih je pomoč na voljo brez napotnice. Za pogovor in podporo so na voljo:
112 – nujna pomoč
116 123 – zaupni telefon Samarijan in Sopotnik (24 ur na dan)
116 111 – TOM telefon za otroke in mladostnike (vsak dan med 12. in 20. uro)
01 520 99 00 – Klic v duševni stiski (vsak dan med 19. in 7. uro)
Viri
Ministrstvo za zdravje. (2026, 9. oktober). Svetovni dan duševnega zdravja 2026: Slišati izkušnje ljudi in ustvarjati spremembe. GOV.SI. https://www.gov.si/novice/2026-10-09-svetovni-dan-dusevnega-zdravja-2026-slisati-izkusnje-ljudi-in-ustvarjati-spremembe/
Nacionalni inštitut za javno zdravje. (b. d.). Depresija: Smernice za psihološko prvo pomoč. https://nijz.si/wp-content/uploads/2022/07/depresija_smernice_ppp_koncno.pdf