Ko govorimo o duševnem zdravju, najpogosteje pomislimo na mlade, študente ali zaposlene pod pritiskom. Precej redkeje pa pomislimo na starejše. Duševno zdravje je v starosti enako pomembno kot telesno, a stiske starejših ljudi pogosto ostanejo neopažene. V tem prispevku želimo opozoriti nanje in povabiti k večji pozornosti do naših staršev, starih staršev, sosedov in vseh starejših v naši skupnosti.
Zakaj stiske starejših pogosto spregledamo
Prepoznati težave v duševnem zdravju pri starejših je zahtevno, saj se znaki pogosto prepletajo z drugimi zdravstvenimi težavami. Starejši ljudje bližnjim ali zdravniku najpogosteje povedo le za telesne bolečine in tegobe, za katerimi pa se lahko skriva tudi duševna stiska. Znake depresije ali tesnobe hitro pripišemo »običajnemu staranju«. Tako starejši sami kot njihovi svojci si pogosto mislijo, da je to, da človeka vse boli in da je vse bolj utrujen, preprosto del let.
Staranje res prinaša veliko sprememb, od upokojitve in izgube bližnjih do sprejemanja telesnih omejitev. Vendar duševne težave niso neizogiben del staranja in jih ne smemo jemati kot nekaj, kar je treba le potrpeti.
Najpogostejše težave
Med najpogostejšimi težavami v duševnem zdravju starejših so depresija, tesnoba, upad spominskih in miselnih sposobnosti ter demenca. Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje depresija prizadene od 10 do 15 odstotkov ljudi, starejših od 65 let. Pri starejših se pogosto ne kaže z izrazito žalostjo, temveč z utrujenostjo, pomanjkanjem energije, nespečnostjo ali telesnimi bolečinami brez jasnega vzroka. Prav zato jo hitro zamenjamo s staranjem.
S starostjo narašča tudi tveganje za demenco. Pri ljudeh, starejših od 85 let, se z demenco ali upadom spominskih sposobnosti sooča že več kot tretjina. Zgodnje prepoznavanje je pomembno, saj lahko upočasni napredovanje bolezni.
Tesnoba pri starejših je pogosto povezana s strahom pred boleznijo, padci, izgubo samostojnosti ali osamljenostjo.
Osamljenost kot velik sprožilec stisk
Na duševno zdravje starejših močno vplivata osamljenost in odmaknjenost od drugih ljudi. Upokojitev, izguba partnerja ali prijateljev ter slabša gibljivost lahko človeka postopoma oddaljijo od skupnosti. Strokovnjaki poudarjajo, da pri tem ni pomembno število odnosov, temveč njihova kakovost. Ključno je, da ima človek vsaj enkrat na teden pristen pogovor z nekom, ki mu zaupa in se mu lahko odpre.
Na počutje vplivajo tudi finančne okoliščine. Ko se starejši zaradi nizkih prihodkov počutijo negotovo, to lahko močno načne njihovo kakovost življenja.
Sram in »treba je potrpeti«
Ena največjih ovir pri iskanju pomoči je sram. Starejše generacije so pogosto vzgojene v prepričanju, da je treba težave prenašati tiho in da k zdravniku ne gre zaradi »takšnih stvari«. Strokovnjaki opozarjajo, da je ta notranji sram pogosto še večja ovira kot predsodki okolice. Zato ljudje pomoč poiščejo prepozno ali pa je sploh ne.
Kaj pomaga
Za ohranjanje duševnega zdravja v starosti strokovnjaki priporočajo celosten pristop. Pomaga redno gibanje, prilagojeno zmožnostim, na primer vsakodnevni sprehodi ali lahka vadba. Pomembno je ohranjati stike z drugimi, bodisi v društvih upokojencev, dnevnih centrih, šolah zdravja ali preprosto ob rednih klepetih z družino in sosedi. Možgane ohranjamo dejavne z branjem, reševanjem križank, družabnimi igrami in učenjem novih stvari. Občutek varnosti daje tudi urejen dnevni ritem z rednim spanjem, prehrano in opravili.
Kaj lahko naredimo mi
Vsak od nas lahko naredi veliko. Pokličimo starše ali stare starše in jih vprašajmo, kako so v resnici, ne le, kako je z zdravjem. Bodimo pozorni na spremembe, kot so umikanje, izguba zanimanja ali stalno tarnanje nad bolečinami. Obiščimo starejšega soseda, ki živi sam. Včasih je dovolj, da si vzamemo čas za kavo in pogovor.
V LokalPatriotu verjamemo, da je skupnost močna takrat, ko v njej nihče ni pozabljen. Tudi starejši si zaslužijo, da jih slišimo.
Kam po pomoč
Prvi korak je navadno obisk osebnega zdravnika. V centrih za duševno zdravje odraslih, ki delujejo v zdravstvenih domovih po vsej Sloveniji, je pomoč na voljo brez napotnice. Za pogovor in podporo so na voljo:
112 – nujna pomoč
116 123 – zaupni telefon Samarijan in Sopotnik (24 ur na dan)
01 520 99 00 – Klic v duševni stiski (vsak dan med 19. in 7. uro)