Mladostništvo je obdobje velikih sprememb, raziskovanja sebe in iskanja lastnega mesta v svetu. Ob tem mladi doživljajo zelo raznolika čustva – od veselja, ponosa in navdušenja do žalosti, strahu, jeze, sramu ali ljubosumja. Ta čustva so lahko zelo intenzivna, se hitro spreminjajo in včasih trajajo le kratek trenutek, spet drugič več dni. Pogosto se zgodi, da ne znamo povsem razložiti, zakaj se tako počutimo, kar lahko vodi v zmedo in negotovost.
Čustva niso nekaj, česar bi se morali bati ali jih potlačiti. Lahko jih razumemo kot notranje smerokaze, ki nam sporočajo, kaj nam je pomembno, kaj nas veseli in kaj nas obremenjuje. Nobeno čustvo samo po sebi ni dobro ali slabo – tudi neprijetna čustva, kot sta strah ali krivda, imajo svoj namen, saj nas lahko spodbudijo k razmisleku ali spremembi vedenja.
Naša čustva močno vplivajo na to, kako se vedemo. Ko doživljamo veselje ali ponos, smo pogosto bolj odprti in prijazni do drugih. Kadar pa občutimo jezo ali razočaranje, se lahko odzovemo bolj napadalno ali umaknjeno. Prav zato je pomembno, da se učimo prepoznavati svoja čustva in razumeti, kaj jih sproža.
KAKO SI?
Vprašanje »Kako si?« se zdi preprosto, a nanj ni vedno lahko odgovoriti. Včasih vemo, da nekaj doživljamo, a ne znamo najti pravih besed. Pri prepoznavanju čustev si lahko pomagamo na več načinov.
Eden izmed njih je opazovanje telesnih občutkov. Hitro bitje srca, potenje ali tresenje lahko nakazujejo strah, stiskanje pesti in napetost pa jezo. Pomaga nam lahko tudi razmislek o situaciji, v kateri se nahajamo, saj določene okoliščine pogosto sprožajo podobna čustva, na primer strah pred nastopom ali preverjanjem znanja.
Če nam primanjkuje besed, si lahko pomagamo s seznami čustev ali pripomočki, kot je kolo čustev. S tem širimo svoj čustveni besednjak in lažje izrazimo, kako se počutimo, kar olajša tudi pogovor z drugimi.
V mladostništvu se pogosto pojavljajo nihanja razpoloženja, ki so povezana s telesnimi spremembami, hormoni, novimi izkušnjami in odnosi. Ta nihanja so običajen del razvoja in nam pomagajo bolje spoznati sebe – kaj nam ustreza, kaj nas moti in kaj si želimo. Pomembno pa je, da se učimo razpoloženje vsaj delno uravnavati, da se ne odzivamo impulzivno na način, ki bi ga kasneje obžalovali.
Ko nas preplavijo močna čustva, obstajajo različni načini, kako si lahko pomagamo. Veliko mladim pomaga ukvarjanje s hobiji, gibanjem, ustvarjanjem ali druženjem, saj lahko tako sprostijo napetost in usmerijo svojo energijo v nekaj prijetnega.
Zelo pomemben je tudi pogovor. Deljenje čustev z osebo, ki ji zaupamo, lahko prinese olajšanje, občutek povezanosti in nov pogled na situacijo.
Pomagata lahko tudi optimizem in humor – včasih že drugačen pogled na situacijo ali majhna šala zmanjšata napetost in nam omogočita, da lažje poiščemo rešitev.
Če so stiske dolgotrajne ali zelo intenzivne, je pomembno vedeti, da nismo sami in da pomoč obstaja. Na voljo so številni viri, namenjeni mladim, kjer lahko najdejo informacije, podporo ali se z nekom pogovorijo o svojih občutkih. Skrb za duševno zdravje pomeni skrbeti zase – in to je ena najpomembnejših veščin na poti v odraslost.
Nacionalni inštitut za javno zdravje. Duševno zdravje otrok in mladostnikov. NIJZ,
www.nijz.si/zivljenjski-slog/dusevno-zdravje/dusevno-zdravje-otrok-in-mladostnikov/
YoungMinds. Mental Health Support for Young People. YoungMinds,
www.youngminds.org.uk