Večina od nas ve, kaj storiti, če se nekdo poškoduje. Pokličemo pomoč, ostanemo ob njem in poskrbimo, da je na varnem, dokler ne pride strokovna pomoč. Kaj pa, ko je nekdo v duševni stiski? Takrat pogosto ne vemo, kaj reči, bojimo se, da bomo naredili kaj narobe, ali pa si mislimo, da lahko pomagajo le strokovnjaki. Prav zato obstaja psihološka prva pomoč.
Kaj je psihološka prva pomoč
Psihološka prva pomoč je osnovna podpora, ki jo lahko nudimo prijatelju, družinskemu članu, sodelavcu ali znancu v duševni stiski. Pomagamo mu, dokler ni na voljo strokovna pomoč ali dokler se stiska ne razreši. Pri tem nam ni treba prevzeti vloge terapevta ali zdravnika. Dovolj je, da znamo prepoznati, da je nekdo v stiski, pristopiti k njemu, mu prisluhniti in ga po potrebi usmeriti k strokovni pomoči.
Psihološka prva pomoč tako obsega tri korake: prepoznati stisko, pristopiti k človeku in mu pomagati.
1. Prepoznati stisko
Stiska se ne kaže vedno očitno. Bodimo pozorni na spremembe v razpoloženju, vedenju, energiji in navadah ljudi okoli nas. Nekdo, ki je bil običajno družaben, se morda umika. Nekdo drug je razdražljiv, utrujen, slabo spi ali izgubi zanimanje za stvari, ki so ga prej veselile. Takšnih sprememb ne prezrimo in ne predvidevajmo, da bodo minile same od sebe. Ni nujno, da gre za duševno motnjo, so pa lahko znak, da človek potrebuje nekoga ob sebi.
2. Pristopiti k človeku
Pogovor o stiski stanja ne poslabša, temveč je lahko pomembna pomoč. Če oseba sama ne spregovori, lahko pogovor začnemo mi. Izberimo pravi trenutek in prostor, kjer se bomo oba počutila varno in sproščeno. Povejmo, da nas skrbi zanjo, opišimo, kaj smo opazili, in ji pokažimo, da ji želimo pomagati. Na osebo ne pritiskajmo. Dajmo ji vedeti, da smo na voljo, ko bo pripravljena.
3. Pomagati
Najpomembnejše je, da znamo dobro poslušati. Poslušajmo pozorno, brez obsojanja in brez prekinjanja. Preden odgovorimo, se prepričajmo, da smo osebo res razumeli. Ni treba, da izrečemo vse prave besede. Bolj kot to šteje, da smo pristni in da nam je zares mar.
Človeka obravnavajmo s spoštovanjem in mu ne pripisujmo krivde za njegovo stisko. Vlijmo mu upanje, da je okrevanje mogoče. Če presodimo, da potrebuje več, kot mu lahko damo sami, ga spodbudimo, naj poišče strokovno pomoč. Pomagamo mu lahko pri iskanju virov pomoči ali ga, če nas prosi, pospremimo k zdravniku. Pri tem pa pustimo, da odločitve sprejema sam.
Česa ne govorimo
Nekatere besede, ki jih izrečemo z dobrim namenom, lahko človeka še bolj prizadenejo. Izogibajmo se stavkom, kot so »Spravi se k sebi«, »Nasmehni se malo« ali »Saj ni tako hudo«. Takšne besede zmanjšujejo pomen občutkov in sporočajo, da bi se moral človek samo bolj potruditi. Ne odzivajmo se sarkastično, ne silimo osebe v dejavnosti in ne poskušajmo sami rešiti vseh njenih težav.
Kaj pa, ko je stiska huda
Če oseba govori o samomoru ali je v neposredni nevarnosti, ne odlašajmo. Ne puščajmo je same in takoj pokličimo 112. Za takšne primere obstajajo tudi posebne smernice psihološke prve pomoči.
Vsak od nas lahko pomaga
Psihološke prve pomoči se lahko nauči vsak. Nacionalni inštitut za javno zdravje izvaja program Psihološka prva pomoč, ki je namenjen širši javnosti. Na spletni strani zadusevnozdravje.si so na voljo smernice za pomoč v primeru depresije, paničnih napadov, samomorilnega vedenja in čezmernega pitja alkohola.
V LokalPatriotu verjamemo, da lahko skupnost, v kateri znamo opaziti stisko drug drugega, naredi veliko. Včasih je dovolj, da nekomu rečemo: »Tukaj sem. Poslušam te.«
Kam po pomoč
Prvi vir strokovne pomoči je osebni zdravnik. Za pogovor in podporo so na voljo:
112 – nujna pomoč
116 123 – zaupni telefon Samarijan in Sopotnik (24 ur na dan)
116 111 – TOM telefon za otroke in mladostnike (vsak dan med 12. in 20. uro)
01 520 99 00 – Klic v duševni stiski (vsak dan med 19. in 7. uro)
Viri
Ministrstvo za zdravje. (2026, 9. oktober). Svetovni dan duševnega zdravja 2026: Slišati izkušnje ljudi in ustvarjati spremembe. GOV.SI. https://www.gov.si/novice/2026-10-09-svetovni-dan-dusevnega-zdravja-2026-slisati-izkusnje-ljudi-in-ustvarjati-spremembe/
Nacionalni inštitut za javno zdravje. (b. d.). Depresija: Smernice za psihološko prvo pomoč. https://nijz.si/wp-content/uploads/2022/07/depresija_smernice_ppp_koncno.pdf
Pod stresom že skoraj vsak drugi prebivalec Slovenije. (2026). 24ur.com. https://www.24ur.com/novice/slovenija/pod-stresom-ze-skoraj-vsak-drugi-prebivalec-slovenije.html