- Ali imam kot študent_ka pravico do plačanega dopusta?
Ne. Pravica do plačanega letnega dopusta je zakonsko vezana na zaposlitev(ZDR-1, 159.–164. člen). Letni dopust se zagotavlja le delavcem v delovnem razmerju – minimalno štiri tedne na leto, ne glede na to, ali delajo polni ali krajši delovni čas.
Pri študentskem delu pogodbeno razmerje nastane na podlagi napotnice preko študentskega servisa, kar ni delovno razmerje. Zato plačanega dopusta ni, razen če se z delodajalcem dogovorita med sabo.
- Kaj je razlika med bruto in neto plačo?
- Bruto plača: celoten znesek, ki ga delodajalec obračuna delavcu za delo. Vključuje osnovno plačo + dodatke (npr. za nadure, nočno delo, delo na praznike). Od bruto plače se odvajajo prispevki za socialno varnost (ZPIZ, ZZZS, starševsko varstvo) in akontacija dohodnine.
- Neto plača: znesek, ki ga delavec dejansko prejme na svoj bančni račun, po odštetih vseh prispevkov in davkov.
Zakonsko osnovo za sestavo plače najdemo v ZDR-1 (127.–135. člen) in v Zakonu o dohodnini (ZDOH-2, 37.–45. člen).
Pomembno: ko se dogovarjaš za plačilo, vedno vprašaj, ali delodajalec navaja bruto ali neto znesek, saj je razlika lahko tudi več sto evrov.
- Ali je delodajalec dolžan povrniti stroške prevoza in malice študentom?
Ne. Povračilo stroškov prevoza in prehrane je zakonska pravica zaposlenih (ZDR-1, 130. člen). Delodajalec mora zaposlenemu povrniti:
- stroške prehrane med delom,
- stroške prevoza na delo in z dela.
Pri študentskem delu tega ni. Povračilo stroškov je odvisno od dogovora z delodajalcem – nekateri ga izplačajo prostovoljno, a ni zakonska obveznost.
- Kaj pomeni minimalna plača?
Minimalna plača je najnižji znesek, ki ga mora prejeti delavec, zaposlen za polni delovni čas (40 ur na teden). V letu 2025 znaša 1.277,72 evra bruto oziroma približno 930 evrov neto. Minimalna plača ne velja za študentsko delo, avtorske pogodbe ali podjemne pogodbe.
- Ali lahko delodajalec zahteva, da med službo uporabljam svoj telefon ali računalnik?
Če delodajalec od tebe zahteva uporabo lastne opreme, ti mora povrniti sorazmerne stroške. To določa ZDR-1, 70. člen(delo na domu in uporaba lastnih sredstev).
- Povračilo ni zakonsko določeno v fiksnem znesku, ampak se uredi s pogodbo o zaposlitvi, aneksom ali internim pravilnikom.
- V praksi gre pogosto za pavšal (npr. 20–50 € mesečno za internet, elektriko, uporabo računalnika).
Če delodajalec povračila ne zagotovi, lahko delavec poda prijavo na Inšpektorat RS za delo.
- Kaj je poskusno delo in koliko časa lahko traja?
Poskusno delo je obdobje na začetku zaposlitve, v katerem delodajalec preverja, ali je delavec primeren za delo, hkrati pa delavec spoznava delovno mesto in organizacijo.
- Poskusno delo mora biti izrecno določeno v pogodbi o zaposlitvi (ZDR-1, 125. člen).
- Traja lahko največ 6 mesecev.
- V času poskusnega dela je možno enostavnejše prenehanje pogodbe: odpovedni rok je 7 dni.
Pri študentskem delu poskusno delo ne obstaja, saj ne gre za delovno razmerje.
- Ali imam pravico do bolniške kot študent_ka?
Ne. Pravica do nadomestila za čas bolniške odsotnosti je vezana na zaposlitevin jo ureja ZDR-1 (137. člen)ter ZZZS.
- Če si zaposlen_a, ti v prvih 30 delovnih dneh bolniške odsotnosti nadomestilo izplača delodajalec (v višini 80–100 % osnove). Po tem obdobju krije nadomestilo Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije.
- Pri študentskem delu teh pravic ni. Če zboliš, lahko prekineš delo, a brez nadomestila.
- Če pa imaš sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, uživaš vse pravice iz sistema zdravstvenega in socialnega zavarovanja.